zanimivosti v okolici graščine Duplje

 seznam

 

PODOBARSKA DELAVNICA JANEZA GOSARJA

 

Podobar Janez Gosar starejši je bil tipičen lokalni podobar, ki je hodil za zaslužkom po raznih krajih. Poznamo ga kot slikarja slik, fresk, izdelovalca oltarjev, kipov prižnic, okvirov za slike itd. Rojen je bil 22. aprila 1830 v Spodnjih Dupljah št. 56 (danes 28). Pri hiši se reče po domače pri Vaznikarju. Leta 1854 se je poročil z Marijo Jeglič. Imela sta več otrok. Umrl je 3. novembra 1887. Očetovo tradicijo je nadaljeval sin Janez, rojen 26. marca 1866. Ta se je pozneje preselil v Ameriko, se na stara leta vrnil in v domovini umrl. Hišo je Gosar mlajši prodal, tako da je tu prenehala delovati podobarska delavnica.

 

Gosarjeva rojstna hiša v Spodnjih Dupljah.

fotografirano med obema vojnama, ko v njej ni več prebivala Gosarjeva družina

 

Kje se je Janez Gosar starejši učil, ne vemo. Prvo znano datirano delo je bila poslikava prezbiterija podružnične cerkve sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah, ki je bila izgotovljena leta 1849. Gosar je precej delal v domačem kraju, kjer je leta 1872 preslikal Kuharjevo znamenje, sam je dal postaviti Vaznikarjevo znamenje. Verjetno so po njegovem načrtu naredili Boltarjevo znamenje, ki ga je on tudi poslikal. V spodnjedupljanski cerkvi sv. Vida pa je leta 1874 izdelal glavni oltar, kipe zanj, ter tri velike oltarne slike: sv. Vida, sv. Križa in Brezmadežne. Gosarjeva podobarska delavnica pa ni izdelovala le za potrebe domače vasi, marveč tudi za bližnjo in daljno okolico. Veliko je deloval tudi na loškem ozemlju. V kapucinski cerkvi v Loki je poslikal Frančiškovo kapelo. V Crngrobu je leta 1863 naslikal fresko sv. Krištofa na zahodni fasadi zvonika in slikarski okras južnega stranskega portala v neogotskem slogu. V cerkvi pri sv. Duhu je Gosar naslikal Marijino kronanje na slavoločno steno. V Železnikih je Gosar izdelal dva večja stranska oltarja za leta 1874 na novo sezidano cerkev. Poslikal je cerkev na Zalem logu in na Suši, ter več znamenj in kapelic v Selški dolini in Loki. Vendar pa ni delal samo na Gorenjskem, pač pa ga je pot zanesla tudi na Dolenjsko in Koroško, kjer je kot slikar s stenskimi slikami krasil predvsem kapelice in znamenja, slikal posamezne prizore na cerkvene zunanjščine (predvsem podobe sv. Krištofa) in sem ter tja izdelal v notranjosti cerkva slikane oltarje. Kot podobar pa je marsikje izdelal celotni oltar z vsemi kipi in oltarnimi slikami.

 

             

Dela Janeza Gosarja v spodnje dupljanski cerkvi (glavni oltar, kip sv. Vida in slika Mučeništvo sv. Vida)

 

Gosar je bil tipičen obrtnik. Vseh naročil prav gotovo ni obvladoval sam, gre za različna znanja, zato je zaposloval različne mojstre. Najbolj slogovno nesamostojen in vezan na tuje predloge, je pri kiparskih izdelkih na oltarjih. Iz njegovih del je razvidno, da je uporabljal razne stile. Že razmeroma zgodaj se je oprijel neogotike, čeprav je izdelal oltarje tudi v neobaročnem slogu (primer glavnega oltarja sv. Vida v Spodnjih Dupljah). Najbolj svojstven stil je pokazal pri freskah, kjer je bil še pod poznobaročnim vplivom iluzionizma. Najpomembnejše Gosarjevo delo na področju stenskega slikarstva je poslikava prezbiterija v Zalem logu leta 1870, kjer je kupola poslikana kot celota. Kompozicijska rešitev v obliki dveh polkrogov z strnjenimi biblijskimi figurami je dokaj preprosta. Stilno se je držal baroka z iluzionističnim odpiranjem oboka, nasplošno pa je bil Gosar v  svojih delih vedno razpet med barokom in neogotiko, predvsem z njegovimi vitkimi figurami.