prva stran
zanimivosti v okolici graščine Duplje
 

Janez Gosar ml.     

 

 seznam

 

 

 

JANEZ GOSAR ml. je bil rojen 26. marca 1866 v Spodnjih Dupljah št. 56 (danes 28). Njegov oče Janez Gosar st. (22. 4. 1830 – 3. 11. 1887) je imel v vasi podobarsko delavnico. Tako je tudi sina kmalu pričel učiti rezbarskih spretnosti. Prvega pouka je bil deležen v očetovi delavnici, slikarstvo pa je študiral pri prof. Trenkwaldu na dunajski likovni akademiji. Kasneje se je uveljavil kot cerkveni slikar v oljni in fresko tehniki. V začetku je sodeloval z očetom pri raznih cerkvenih delih na Gorenjskem. Ko je oče leta 1887 umrl je sam prevzel delavnico. Janez Gosar ml. kot že preje njegov oče, je zaposloval več pomočnikov, med njimi tudi Štefana Čadeža (1848 – 1931), ki naj bi prišel iz Poljanske doline in se kasneje naselil v Dupljah.

 

V zgodnjih devetdesetih letih (okoli leta 1893) je zapustil Duplje in se naselil v Gorici, kjer je slikal predvsem za okoliške cerkve. Iz tega časa se je ohranilo na Primorskem precej njegovih del, pa tudi za časopis Primorski list je narisal zaglavje. Zgodnja Danica iz leta 1894 na strani 412 poroča, da je Gosar mlajši stanoval nekaj časa na Travniku št. 13 v Gorici. Slikal je oljne in stenske cerkvene slike, tako je v Gorici na Placutu naslikal sv. Družino na stropu župne cerkve. V kapucinski cerkvi v Gorici pa je naslikal blaženega Didaka leta 1895.

Na Primorskem najdemo njegova dela ne samo v Gorici ampak tudi v širši okolici. Slikal je v Števerjanu, Kalu nad Kanalom, Podgori, Šempasu. V Libušnjah je leta 1894 za za župno cerkev naslikal sv. Tomaža, sv. Ano in Frančiška. V Vipavski dolini je v Črničah v župni cerkvi sv. Križa leta 1895 naslikal oltarno podobo sv. Frančiška Asiškega pod križem po Murillovem originalu. Njegova je tudi slika Jezusovega krsta. V podružnici sv. Mihaela v Selu pri Batujah je naslikal farnega patrona Sv. Mihaela. Slika je podpisana in datirana 1895. V Kobaridu je za župno cerkev naslikal Pietà, tudi leta 1895.

 

Zgodnja Danica iz leta 1895, nam na strani 401 poroča: »V dveh letih bivanja v Gorici je umetnik izdelal mnogo cerkvenih podob in portretov, izmed katerih so kot mojstrski umotvori posebne omembe vredni: Janez Krstnik, Frančišek Asiški, umirajoči Jožef, bleženi Didak, Sv. Družina, Žalostna mati božja. Slike kinčajo glavne oltarje cerkva na Goriškem. Zato ni nikakor čudno tukajšnje obžalovanje odhoda g. Gosarja, ki se je te dni stalno preselil v Celje«

 

Tako se je končalo njegovo Primorsko obdobje. Po dveh letih se je konec 1895 preselil v Celje in še istega leta se je oženil. Tudi v novem okolju je nadaljeval s cerkvenimi poslikavami. Rečica ob Savinji, 1896,  župna cerkev, poslikava celotne notranjščine. Šmartno v Rožni dolini, Zibika (1898),  Sv. Štefan pri Žusmu (1900), kjer je za župno cerkev izdelal križev pot.

 

Pa tudi malo dlje na jug se je podal. V Krškem, v kapucinski cerkvi je leta 1897 izvedel fresko poslikavo celotne cerkve. Andreja Žigon nam v svoji knjigi Cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX stoletja na Slovenskem zapiše: »V svetlih in nežnih barvah ubrana novorokokojska dekoracija sodi med kvalitetnejše poslikave tega časa na naših tleh«. Obenem je izvedel še prenovo slike Matere božje v velikem oltarju, prenovo slike sv. Antona v stranskem oltarju, povsem na novo pa naslikal Smrt sv. Jožefa v stranskem oltarju (sign in dat. 1897).

 

Kaže, da je rad obiskoval samostane, ki so si ga med seboj priporočali. Tako je poleg Celja in Krškega obiskal tudi Pazin, kjer je v Frančiškanskem samostanu naslikal križev pot, sv. Ano, Janeza Nepomuka in Zadnjo večerjo za samostansko obednico. Njegova je tudi prižnica s slikami 4 evangelistov in Kristusom.

 

Okoli leta 1900 je odšel v Ameriko, kjer  se je predvsem uveljavil kot cerkveni slikar med slovensko narodno skupnostjo. Poslikal je številne cerkve: Chicago (St George Church – kjer lahko na njihovi internetni strani zasledimo: The interior of the church was completely redecorated, with a mural painting done by Slovenian artist, John Gosar, in 1924), Brockway, Steelton, Eveleth,  Waukegan, Rathway, Boston, Springville, Buffalo, Wilmette. Poslikaval pa je poleg sakralnih tudi posvetne stavbe: železniške postaje, gledališča, hotele (South Bend, hotel Oliver -  alegorične upodobitve in personifikacije - štirje letni časi, štirje elementi, sedem svobodnih umetnosti, 1927). Kot dejaven slikar, ki je izhajal iz domače podobarske tradicije, je postal priljubljen med slovensko narodno skupnostjo, bil je tudi član Kranjsko-slovenske katoliške jednote. Po drugi strani pa mu je njegova akademska izobrazba dajala širino in dovolj poguma, da se je lahko tudi oddaljil od akademskega historicizma in sledil sodobnim tokovom v prihajajoči moderni umetnosti, predvsem v secesiji. Pri delu mu je pomagala tudi druga žena Rozalija Čečko, doma iz Vojnika pri Celju, ki jo je sam naučil slikati.

 

Na starost se je vrnil v domovino. Ne vemo kdaj in kje je Janez Gosar ml. umrl, vemo le da je že pred tem rojstno hišo prodal.

 

             Viri:

                 France Štukl, Podobar Janez Gosar starejši (1830-1887) s posebnim ozirom na Škofjo Loko z okolico in Selško dolino, Loški razgledi, 1971.

                Andreja Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX stoletja na Slovenskem, 1982.

                Alenka Klemenc, gradivo, Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU.

 

Matjaž Mauser

 

 

  seznam
prva stran