prva stran GRA簡INA DUPLJE  

zgodovina

  

  lokacija

  informacije

GRA簡INA NEKOネ

  zgodovina   

GRA簡INA DANES

  zunanjost

  notranjost

  galerija

  vrt

PRIREDITVE

  aktualno

  napoved

  arhiv

OKOLICA

  zanimivosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZGODOVINSKI ORIS

DUPLJANSKE GRA簡INE

 

Matja Mauser

 

 

PREDGOVOR

 

Dupljanska gra夊ina nikakor ne sodi med tiste pomembne gradove, kjer so gospodarile mogo鈩e plemi嗅e rodbine. Bila je le skromno pode枡lsko plemi嗅o bivali夊e, ki ni nikoli imelo zna鐶j utrjenega gradu. Ostajala je vselej na obrobju velikih zgodovinskih dogodkov, zato se je do danes ohranilo bore malo virov, ki bi nam lahko osvetlili njeno preteklost. Kljub temu pa dovolj, da je bilo mo sestaviti zgovorno podobo njene preteklosti. Tu je predstavljen le kratek povzetek iz ob喨rnej啼 zgodovine Dupljanske gra夊ine, ki jo je M. Mauser, lastnik gra夊ine in avtor bro嗽re, pripravil in izdal ob kon鐶ni prvi fazi obnove leta 1985.

 

 

13. - 15. STOLETJE

Najstarej喨 pisani viri, ki omenjajo bodisi vas Duplje ali dupljanske viteze, segajo v za鐺tek 13. stoletja. To je 鐶s, ko pride do sprememb v ureditvi zemlji嗅ih posesti, ki so bile v rokah nem嗅ih zemlji嗅ih gospostev. Knezom niso ve zado夊ali malo嗾evilni vazali, ki so jih privedli s seboj. V slu枌o so morali vzeti tudi nesvobodne in polsvobodne slu杪bnike (ministeriale) in viteze iz kranjske de枡le. Tem ministerialom in vitezom so izro鑛li manj啾 zemlji嗅a gospostva, da so jih upravljali. Ob razkosavanju velikih zemlji嗅ih enot se pojavijo vite嗅a bivali夊a po vaseh. Ta se niso vedno razvila v gradove, temve so imela ponekod popolnoma kme鑢o lice. Vitezi so se ve鑛noma imenovali po vasi v kateri so bivali. Za ta 鐶s res ne moremo z gotovostjo trditi, kje so imeli dupljanski vitezi svoje bivali夊e. Ravninska lega dana嗜je gra夊ine skoraj ne more ustrezati razmeram v teh zgodnjih 鐶sih. Mogo鐺 bi odgovor na嗟i v podrobnej喨h arheolo嗅ih raziskavah gradi夊a na skalnem pomolu, ki le枴 severno, nedale nad Zgornjimi Dupljami. Vidna sta okop in obrambni jarek. Ohranjeni naj bi bili enaki zidovi kot so na gradi夊u v Pivki pri Naklem. Izkopavanja za vodni rezervoar na gradi夊u pa niso dala najdb. [1]

 

V 13. in 14. stoletju je bila vsa Kranjska kotlina posejana z gradovi, dvorci in hi啾mi ministerialov ter vitezov. Tako zasledimo v tem 鐶su tudi dupljanske viteze. Prva listina, ki jih omenja, datira med leta 1205 in 1208. S to listino prodaja Matilda, mati ministeriala Henrika, mejnega grofa istrskega, cerkvi v Vetrinjah posestvo v Babnem vrtu (vas pod Stor枴鐺m). Med ostalimi pri鐶mi sta na listini podpisana tudi dupljanska viteza, Albero in njegov brat Bertoldus.[2] Da je v istem 鐶su obstajala tudi vas Duplje, nam pri鐶 listina iz 23. marca 1246, v kateri Henrik iz Greifenfelsa podarja menihom v Vetrinjah kmetijo v vasi Duplje.[3] V naslednjih sto letih izgubimo vsakr嗜o sled za dupljanskimi vitezi. Zasledimo jih zopet sredi 14. stoletja. Na listini iz leta 1343 je Ernst von Dewplach podpisan kot pri鐶 ob neki razsodbi grofa Ortenbur嗅ega v Radovljici.[4] Za Ernestom prevzame v drugi polovici 14. stoletja dupljansko posest Gri von Dewplach. On in njegova 枡na sta leta 1360 na sv. Jurija dan prodala nakelski cerkvi zemlji夊e v Naklem. Prodala sta ga za 10 mark feningov in za ve鈩o lu v cerkvi. Zemlji夊e in skrb za ve鈩o lu je prevzel cerkveni klju鐶r.[5] Na kupoprodajni listini iz leta 1363 je Gri podpisan le kot pri鐶.[6] Leta 1364 proda 啼 eno zemlji夊e nakelski cerkvi. Tokrat zemlji夊e v Zadragi za 10 mark feningov in za ve鈩o lu pred sv. Re嗜jim telesom.[7] Z listino podpisano 2. februarja 1374 Gri von Dewplach, njegova 枡na Margret ter sinova Gregori in Hensel potrjujejo prodajo zemlji夊a v 仔jah Marhesu dem Bonitschu iz Kranja.[8] Med leti 1374 in 1380 prevzame dupljansko posest Grijev sin Gregori. Leta 1380 na sv. Erazma dan je kupila farna cerkev v Naklem od Gregorija zemlji夊e, za pol funta feningov bene嗅ega denarja.[9] Kdaj so dupljanski vitezi izumrli ni mogo鐺 z gotovostjo trditi. V 15. stoletju jih ohranjene listine ne omenjajo ve.

 

Listina iz 2. februarja 1374 (Dr杪vni arhiv Slovenije)

 

 

Konec 14. in v za鐺tku 15. stoletja je pri啼l velik del majhne in razdrobljene posesti ministerialov in vitezov v roke raznih cerkva in samostanov ter plemi嗅ih rodov Ortenbur杪nov in Celjanov. Ortenbur杪ni so razse柤o posest na Gorenjskem zdru枴li v upravne urade. Nakelski urad je obsegal med drugim tudi 4 kmetije v Dupljah ter dupljansko gra夊ino, katero so Ortenbur杪ni oddajali v fevd.[10] Ko so Ortenbur杪ni leta 1418 izumrli, je pri嗟a ve鑛na zemlji嗅ih gospostev severno od Save v roke Celjskih grofov, po smrti zadnjega Celjana 1456, pa si jo je priboril Friderik III. Habsbur嗅i, med drugim tudi Nakelski urad.[11] Listine iz let 1499, 1508 in 1528 nam omenjajo le vas Duplje v zvezi s prodajo kmetij oziroma zemlji夊.[12]

 

16. STOLETJE

 

Leta 1511 je potres z epicentrom v bli枴ni 確arne gore poru喨l vse gradove na Kranjskem. Podatkov, kdaj je bila zgrajena dana嗜ja gra夊ina, nimamo, skoraj gotovo pa so jo po potresu na novo pozidali. V 16. stoletju se omenjata kot lastnika dva kranjska me夊ana oziroma plemi鐶. Prvi je Mihael Harrer, mestni sodnik, 1568/69 posestnik treh hi, dvorca s podlo柤iki v Dupljah, vrta v Spodnjih Dupljah in njive na polju nad Bistrico. Postal je oskrbnik ljubljanskega 嗅ofa ter prejel plemstvo. Drugi me夊an je bil Peter Teufenpacher, mestni sodnik, ki je imel tri hi啼 v Kranju in gra夊ino v dupljah, ter kasneje postal plemi.[13]

 

17. STOLETJE

 

V prvi polovici 17. stoletja je bila gra夊ina v lasti rodbine Crabath. Po vsej verjetnosti so jo dobili leta 1614 v fevd, saj se v zapu夊inskem inventarju omenja fevdno pismo nadvojvode Ferdinanda. Crabathi so izhajali s Primorske iz gradu Spodnji Rihemberg (Branik) na Gori嗅em.[14] V letih 1625 - 1644 je bil lastnik Adam Crabath, nato okoli 1645 njegov sin Jurij Fran Crabath in leta 1647 Jan Ga嗔er Crabath.[15]

 

V drugi polovici 17. stoletja pa preide z 枡nitvijo v roke rodbine Posarelli, ki je v njej gospodovala s kraj嗤 prekinitvijo sto let. Wolfgang Theodoric von Posarelli se je 27. 11. 1657 poro鑛l z Marijo Elizabeto Crabath, ki mu je prinesla gra夊ino za doto. Po njeni smrti je bil 26. februarja 1677 sestavljen zapu夊inski inventar. Kolegij stanovskih odbornikov je po takratnem protokolu imenoval posebno inventurno komisijo, ki je popisala nepremi鈩o in premi鈩o premo枡nje. Vrednost zapu夊ine je bila osnova za odmero dedovalnega davka. Poleg nepremi鈩in je natan鈩o popisana srebrnina, zlatnina, listine, oro柬e, 枡nske obleke, ko枡, perilo, preja, platno, posteljnina, preproge, odeje, zavese, slike, majolike, cinasta in medeninasta posoda, kuhinjska posoda, pohi嗾vo; od hrane pa 枴to, suho in sve枡 sadje, perutnina, prekajeno meso, slanina; konji in 枴vina, vozovi, sedla, gospodarsko orodje, stavbni les in drva. Vse skupaj je zelo natan鈩o razdeljeno pod zgoraj omenjenimi naslovi na 72 straneh. V Ljubljani je imela 啼 Abondijev dvorec. V njem so poleg drugih predmetov popisane tudi knjige, ki jih v Dupljah ni bilo. Ve鑛na knjig je italijanskih, latinskih  in francoskih, kar ka枡 na 枡 preje omenjeno poreklo rodbine Crabath iz gori嗅e de枡le (gra夊ina Spodnji Rihemberk).

 

Samo za nekaj let preide konec 17. stoletja posest iz rok Posarellijev na barona Heinricha Juliusa von Wernegkh, ki je bil poro鐺n s Posarellijevo h鐺rko Maximillo Theresio. Iz tega 鐶sa se nam je ohranila tudi edina podoba gra夊ine na bakrorezu, ki so ga izdelali Valvasorjevi bakrorezci. Grafika je bila sprva objavljena 1679 v Topografiji de枡le Kranjske in leta 1689 v veliki knjigi gradov, ki jo je Valvasor izdal v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Po smrti Maximille Theresie je pre嗟a gra夊ina nazaj na rodbino Posarelli.[16]

 

Valvasorjev bakrorez gra夊ine 1679

 

18. STOLETJE

 

Potem ko je posest pripadla nazaj rodbini Posarelli, je ostala v njeni lasti skoraj celo 18. stoletje. Prevzel jo je brat Maximille Theresie Franc Jo枡f rojen 16.9.1662, ki se je 27.8.1692 poro鑛l z Marijo, h鐺rko Johana Adama Moscona iz gradu Jable. Rodila sta se jima dva otroka, sin Anton Franc Jo枡f in h鑛 Maria Anna Maximiliana. 6. marca 1702 je umrl, njegova vdova pa se je drugi poro鑛la z Jo嗾om Baltazarjem Grandinijem von Lilienfeld.[17] Poleg dupljanske gra夊ine je bilo v razli鈩em 鐶su v lasti rodbine Posarelli ve gradov med njimi: grad Jable (Habach), Vol鑠i potok (Wolfspichel) in Groblje (Ebensfeldt) ter dva dvorca v Ljubljani, dvorec pred 嗔italskimi vrati in Abondijev dvorec.

 

Po smrti o鐺ta (1702) je posestvo pre嗟o na mladoletnega, 啼stletnega sina Antona Franca Jo枡fa, rojenega 1696, ki je bil nato lastnik do svoje smrti, skoraj 60 let. Njemu je bila dupljanska gra夊ina mati鈩i grad, kar za njegove predhodnike ne bi mogli z gotovostjo trditi. V njej je 枴vel in tudi njegovi v dupljanski gra夊ini rojeni otroci: Maria Renata Amalia (roj. 10.4.1724), Maria Francisca Margareta (ropj. 5.8.1725), Anna Maria Regina (roj. 12.9.1726), Weichard Josef Anton (roj. 14.4.1728), Karel Benedikt (roj. 21.3.1731) in Maria Antonia (roj. 4.5.1733) so vpisani v mati鈩e knjige 柆pnije Naklo, ki je tedaj obsegala tudi vas Duplje. Anton Franc Jo枡f Posarelli, ki je bil dvakrat poslanec in na鐺lnik de枡lnih stanov ter svetnik kranjske de枡lne pravde je 25. avgusta 1728 pozdravil cesarja Karla VI. v Kranju, ko je le ta potoval preko Ljubelja v Ljubljano.[18] Na dan 5. avgusta 1732 je postal 鑞an bratov夊ine sv. Dizme. Svojim 鑞anom izobra枡ncem, ve鑛noma plemi嗅ega porekla, je pravilnik nalagal pobo柤e dru杪bne obveznosti. Academia Operosorum, ki jo je prav tako ustanovil isti krog izobra枡ncev po vzoru sodobnih u鐺nih italijanskih dru枌 pet let kasneje (1693 - 1725), pa je s svojimi humanisti鈩imi ideali botrovala rojstvu ljubljanskega baroka.

 

 

          

               Spominski list A. F. J. Posarellija                                Antona Franca Jo枡fa Posarelija                         

v kroniki bratov夊ine sv. Dizme                                                                                         

(Dr杪vni arhiv Slovenije)                                                                                           

 

 

V spominski knjigi bratov夊ine, imenovani Theatrum memoriÆ nobilis ac almÆ societatis unitorum, ki se je pri鐺la pisati leta 1688, zasledimo na listu 129 miniaturo v gva嗽, kjer je sredi razgibane kulise z viticami in volutami ter angeli kartu啾 s kaligrafskim napisom: Antoni Franz Joseph von Posarelli Verordneten Ambis Praesident in Herzogthums Crain, Laibach den 5. avgusti Anno 1732. gemahlen in Maio 1749. Na kartu嗤 se navezuje grb naslovljenca, na vrhu pa se kompozicija zaklju鑾je z rekom NULLA HAC SECURIOR UMBRA in geslom Der sicher Rastende. Ve鑛na miniatur, nastalih v Dizmovi kroniki med leti 1740 in 1774, in tudi ta je delo Simona Tadeja Volbenka Grahovarja slovenskega miniaturista (roj. 1710 v Tr枴鑾, umrl 1774 v Ljubljani).[19]

 

V 鐶su popisa prebivalstva, ki ga je zahtevala cesarica Marija Terezija leta 1754 je v gra夊ini popisanih 16 oseb. Najbr枡 niso prav vsi prebivali v osrednji stavbi, kajti gra夊ina je bila obkro枡na 啼 z vrsto gospodarskih poslopij. 閣alo, podom, hi嗤 za posle, vrtnim paviljonom in drugimi. Vse te stavbe so kasneje ob propadu in razprodaji gra夊inske posesti dale doma鐶 imena novim lastnikom. V 鐶su popisa so bile v gra夊ini slede鐺 osebe: Franz Anton Jo枡f von Posarelli, lastnik dupljanske gra夊ine, takrat 枡 vdovec star 58 let. Z njim sta prebivali sestri Jo枡fa stara 57 let in sestra Eleonora stara 55 let. Z njim so 枴vele 啼 嗾iri h鐺re: gospodi鈩a Amalija stara 30 let (roj. 10. 4. 1724), gospodi鈩a Antonija stara 21 let (roj. 4. 5. 1733), gospodi鈩a Jo枡fa ki naj bi bila stara 18 let (po mati鈩ih knjigah pa naj bi bila Jo枡fa rojena 5. 8. 1725,  torej stara 29 let) in h鑛, gospodi鈩a Marijana ki naj bi bila stara 14 let (po mati鈩ih knjigah pa naj bi to bila Marija rojena 12. 9. 1726,  torej stara 28 let) Ker se starost in leto rojstva ne ujemajo bi lahko bili Jo枡fa in Marijana h鐺re njegovih sestra. Od personala pa so bili v 鐶su popisa na gradu 啼 sobarica Elizabeta stara 27 let, kuharici Terezija 19 let in Lucija 27 let. Za protokol v gra夊ini je skrbel lakaj Janez star 37 let, pri opravilih pa sta pomagali slu枳inji Jera, 27 let in Ur嗽la 21 let, ter hlapca Jurij 50 let in Matev 28 let. Za 枴vino pa je skrbel pastir Jakob 21 let.

V tem 鐶su je bilo gra夊ini podlo柤o pet kaj. V prvi so 枴veli Jurij Grabnar 50 let z 枡no Ur嗽lo 50 let in h鐺ro Marijo 18 let. V drugi kaj枴 so prebivali Jakob Markovi, 40 let z 枡no Marijo, 35 let in h鐺ro Marijo, 15 let.  Tretji kaj杪r je bil 25 letni Lovro 角arovec z 30 letno 枡no Jero. Z njimi je 枴vela 啼 枡nina mati Eva, stara 50 let, v hi喨 je bila 啼 dekla Jera, stara 12 let, nato gosta 閣efan Go啾r, 32 let, z 枡no Elizabeto, 32 let, ki sta imela dva otroka, triletno Elizabeto in eno letno Marijo.   V 鐺trti kaj枴 podlo柤i dupljanski gra夊ini je prebival Luka Kastelic, star 28 let s prav toliko staro 枡no Elizabeto in dvema otrokoma, osemletnim sinom Andrejem,  petletno h鐺ro Heleno in triletnim sinom Jernejem.  V zadnji peti kaj枴 pa so prebivali 50 let star kaj杪r Jurij ネerne z 48 letno 枡no Ur嗽lo in h鐺ro Elizabeto staro 12 let . Z njimi pa je 枴vela 啼 gosta鑢a Marija, vdova stara 50 let.

 

Anton Franc Jo枡f Posarelli je umrl 31. marca 1759, star 63 let. Pokopali so ga v nakelski cerkvi.[20] Po inventarju in cenitvenemu zapisniku zapu夊ine, ki je bil narejen 11. junija 1759 je pokojnik zapustil nepremi鈩ine v vrednosti 5000 gld in premi鈩ine, ki so bile skrbno in natan鈩o popisane, saj je bil ocenjen tudi najmanj喨 kos, v skupni vrednosti 717 gld. Od gotovine je pokojnik zapustil 23 gld 45 kr, ki pa so jih porabili za pogrebne stro嗅e. Ker so pri popisu predmetov, zlasti pohi嗾va in slik, navedeni prostori, v katerih so se le ti nahajali, lahko z gotovostjo rekonstruiramo takratno razporeditev prostorov in notranjo opremo.

 

    

Zapu夊inski inventar A. F. J. Posarellija, 11. junij 1759  (Dr杪vni arhiv Slovenije)

 

Po smrti Antona Franca Jo枡fa Posarellija so njegovi otroci imeli gra夊ino v lasti naslednjih 14 let. Leta 1773 so jo prodali na dra枌i. Dra枴la sta Mihael Ferian v imenu Luke Smoleta in pl. Schildenfeld v imenu neznane osebe. Posestvo je izdra枴l Mihael Ferian za 6700 goldinarjev. Po sklepu de枡lnega glavarstva je posestvo pripadlo Luki Smoletu.[21] S tem je pre嗟a gra夊ina iz plemi嗅ih v me夊anske roke. Luka Smole je posestvo u枴val le pet let, kajti leta 1778 je umrl. V zapu夊inskem inventarju je bilo posestvo ocenjeno na 5400 goldinarjev, ostale nepremi鈩ine pa na 6500 goldinarjev.

 

Varuh Smoletovih dedi鐺v je sku啾l posestvo prodati na dra枌i. Po trikratni neuspeli dra枴tvi ga je 25. aprila 1778 prodal kovorskemu 柆pniku Francu Pleterskemu za 8000 goldinarjev.[22] Duhovnik Fran Pletersky rojen 3. avgusta 1721 na spodnjem 閣ajerskem je 嗾udiral v Gradcu in na Dunaju. 志pnikoval je v Kovorju. Leta 1778 se je naselil v Dupljah.[23] Dupljansko posest je u枴val le sedem let. V oporoki, ki je bila napisana 啼 v Kovorju 13. februarja 1774, je zapustil vse premo枡nje svojemu bratu Bernardu.[24] Umrl je 4. junija 1785.[25] S tem je umrl zadnji lastnik, ki je prebival v gra夊ini. Naslednji lastniki so u枴vali le dohodke, ki jih je prina啾lo posestvo in ga pri鐺li tudi po鐶si razprodajati. S tem pa se je seveda pri鐺l po鐶sen, a vztrajen prepad gra夊inske posesti in same gra夊ine.

 

Bernard Pletersky je postal lastnik gra夊ine 16. septembra 1786.[26] Leta 1771 je bil potrjen beneficijat (cerkvena slu枌a s stalnimi dohodki) pri sv. Vidu in Martinu v Spodnjih Dupljah, 2. decembra leta 1785 pa je bila z odlokom cesarja Jo枡fa II. ustanovljena dupljanska lokalna kaplanija. Nova duhovnija je 嗾ela 600 prebivalcev. Iz nakelske fare so izstopile Zgornje Duplje, Zadraga in severozahodni del Spodnjih Dupelj (z gradom vred 21 hi) ter zgornjedupljanska cerkev, kri嗅i fari pa se je odpovedal ostali del Spodnjih Dupelj s staro spodnjedupljansko cerkvijo.[27] Zaradi potrebe po novi ve鑠i cerkvi so se pri鐺le priprave in zbiranje denarja. Obe dupljanski cerkvi sta bili precej stari, zgornjedupljanska posve鐺na sv. Mihaelu je bila iz 鐶sa gotike, saj so se 啼 do danes ohranili gotski elementi, stara spodnjedupljanska cerkev sv. Vida in Martina, ki je stala v rebri nad gradom in jo je oklepalo pokopali夊e obdano z obzidjem, pa se tudi omenja v listini iz 1668, ki je zapis vizitacije cerkve in iz katerega ugotovimo, da je bila posve鐺na 10. junija 1494.[28] Novi grajski lastnik Bernard Pletersky je 6. aprila 1789 odstopil zemlji夊e za zidanje nove spodnjedupljanske cerkve in novega pokopali夊a. S tem, ko so zgradili novo cerkev, so staro podrli, zemlji夊e pa je 1793 kupil Jurij 志pan za 17. gld ter si na tem mestu zgradil hi嗤. Tudi staro beneficiatovo hi嗤, ki je stala nad cerkvijo je kupil 1790 Andrej Lazar, po doma鐺 Tominec, me柤arijo pod staro cerkvijo pa so prodali 1789 Andreju ネrnilcu.[29] Grajski lastnik je posestvo oziroma samo stavbo po vsej verjetnosti oddajal v najem, ker so v mati鈩ih knjigah dupljanske 柆pnije v tem 鐶su vpisani razni prebivalci gra夊ine, ki je takrat nosila hi嗜o 嗾evilko 49. Leta 1789, 8. avgusta je bila rojena Mima Lukantz. 8. marca leta 1791 je umrla Barbara Surlitch stara 48 let, 1792 pa je bil tu rojen Valentin Lukantz. Bernard Pletersky je v oporoki 10. marca 1789 dolo鑛l, da njegova 枡na Marija Jugollitsch u枴va njegovo imetje hkrati s posestvom Duplje do polnoletnosti starej啼 h鐺re Elizabete. Ob Elizabetini poroki z Ga嗔erjem Viljemom Souvanom krajevnim sodnikom v Grobljah, je Marija Pletersky izro鑛la Duplje svojemu zetu pod pogojem, da ji pla鑾jejo letno zakupnino. Ko je 8. novembra 1796 Elizabeta Souvan dosegla polnoletnost in pravico do svobodnega razpolaganja s posestvom, ga je prodala Mihaelu Smoletu za 8000 goldinarjev.[30]

 

19. STOLETJE

 

Z novim lastnikom se je propad dupljanske posesti in gra夊ine 啼 pove鐶l. Mihael Smole je pri鐺l grajsko posest razprodajati. Med prebivalci dupljanske gra夊ine v tem 鐶su zasledimo v mati鈩ih knjigah 柆pnije Duplje, 1799. leta rojeno Mico Lukanz in 1803. leta rojeno Mimo Lukanz. V tem 鐶su je bila ob razprodajanju posestva prodana sama gra夊inska stavba Jakobu Vogelniku, kajti 枡 leta 1806 je v gra夊ini rojen njegov sin Florian in leto kasneje Andreas.

 

Po smrti Mihaela Smoleta je bilo preostalo posestvo brez gra夊ine s prisojilno listino z dne 12. decembra 1808 dodeljeno njegovi vdovi Heleni, drugi poro鐺ni Valentin in to na podlagi poravnave z dne 14. marca 1808, s katero se je obvezala, da bo izpla鐶la svoja sinova iz prvega zakona ob njuni polnoletnosti.[31] Helena Valentin je 25. maja 1832 preostalo posestvo prodala Janezu Poga鈩iku za 2000 goldinarjev. Prepis na ime Janeza Poga鈩ika je tudi zadnji vpis v glavni knjigi de枡lne deske, sledi mu pripomba izknji枡no.[32] K dupljanskemu posestvu ni ve spadala sama gra夊ina, kajti leta 1826 zasledimo v katastrski mapi kot lastnika Jakoba Vogelnika. Dokon鐺n propad gra夊ine pa predstavlja po杪r 23. oktobra 1832. Takrat so pogorele tudi okoli嗅e kmetije 蛎ves, Mer鑾n, Arne, Ro枸an, Jo嗾, Gros, Igli, Cedil, Fi嗾er, Gregor Markovi, Matuzel in Zaletel. Gra夊ino so po po杪ru zni杪li za eno nadstropje in skraj啾li za tretjino. Tako je dokon鈩o izgubila svojo podobo in s tem se je tudi kon鐶la njena 堵rajska zgodovina. Od tedaj naprej so se v njej izmenjavali razni stanovalci. Leta 1833 je bil rojen Franz Vogelnik. 1833 je umrl lastnik Jakob Vogelnik v starosti 72 let. 1835 pa je bil rojen Nikolaj Vogelnik. Prav zadnji prebivalci pa so s spremembo namembnosti gra夊ine in z ve鑢ratnimi prezidavami in spremembami izbrisali njeno prvotno podobo. Tako se je do danes ohranilo le nekaj starih stavbnih elementov nekdanje gra夊ine, ki so 啼le po obnovi ponovno za枴veli.

 

             

Dupljanska gra夊ina leta 1976                                                    dana嗜ja podoba gra夊ine

 

Leta 1976 je gra夊ino kupila dru枴na Mauser z namenom, da jo obnovi. Obnova je terjala dokaj domiselnosti in veliko mero kompromisa, med skromnim ohranjenim originalnim in novim dodanim, v smislu nekdanje grajske arhitekture. A doslednost pri realizaciji ideje je spomenik ohranila v dokaj verni podobi. Del stavbe je danes opremljen s starim pohi嗾vom, preprogami, slikami in predmeti me夊anske kulture 19. stoletja, v spodnjih prostorih pa so galerijski prostori in zgodovinska soba s slikovnim prikazom zgodovine gra夊ine.  Leta 1985 je bila stavba razgla啼na za zgodovinski in kulturni spomenik.

 

 

 

 

VIRI IN LITERATURA

 

 

listina: 2. februar 1374, Arhiv republike Slovenije.

J.V.Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, 1679.

J.V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain, 1689.

zapu夊inski inventarji: Marija Elizabeta Posarelli, zap inv. XXXV P-48; Anton Franc Josef Posarelli, zap. inv. XXXVII P-146; Luka Smole, zap. inv. XLV S-232; vsi v Arhivu republike Slovenije.

Genealo嗅a debla (Posarelli), Arhiv republike Slovenije.

II. poro鈩a knjiga 柆pnije Menge (1703-1748), Nad嗅ofijski arhiv Ljubljana.

rojstna knjiga 柆pnije Naklo (1700-1766), Nad嗅ofijski arhiv Ljubljana.

mrli嗅a knjiga 柆pnije Duplje (1786-1847), 柆pnijski arhiv Duplje.

rojstna knjga 柆pnije Duplje (1786-1812,1832-1838), 柆pnijski arhiv Duplje.

Status animarum I-IV 柆pnije Duplje, 柆pnijski arhiv Duplje.

zemljevidi: Vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, ki ga je po predlogi Valvasorja izdelal J.K.Homann, Nurnberg 1714; Ducatus Stiriae et Carintiae, Carniolae, Cilleiaeque Comitatus, Reiner et Josua Ottens, ca. 1730; Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, J.D.p.

Dizmova kronika, 1688-1801, Arhiv republike Slovenije

De枡lna deska, gl. knj. I/441, listine: 1. citronasti kvatern D10; 2. modri kvatern A8; 1. pepelnati kvatern M23; 3. modri kvatern H29; 1. morskozeleni kvatern D22-24; 6. modri kvatern P23, Arhiv republike Slovenije.

Terezijanski kataster, Duplach guth, Fasc 235, 1756, Arhiv republike Slovenije.

Lazarinijeva genealo嗅a zbirka, Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Der Adel in den Matriken des Herzogthums Crain, B38, Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Der Adel in den Matriken des Grafschaft Gorz und Gradisca, B37, Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Katasterske mape 1826, 1867, L52 Duplje, Arhiv republike Slovenije.

Mittheilungen des Historischen Vereins fur Krain, 1862

Izvestja muzejskega dru嗾va za Kranjsko, Lj. 1891.

Special Orts Repertorium von Krain, 1894

Gemeindelexikon von Krain, 1905

Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, peta knjiga (1201-1246), Lj. 1928

Krajevni leksikon dravske banovine, Lj. 1937.

Josip 姉ntar, Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939.

Peter Bohinjec, Pod krivo jelko, povest iz 鐶sov rokovnja鐺v na Kranjskem, Ljubljana 1923.

Vodnik po 柆pnijskih arhivih, (Duplje str. 95, Naklo str.289).

Zbornik Naklo, 1960.

Krajevni leksikon Slovenije I., Ljubljana 1968.

Polonca Vrhunc, S.T.V. Grahovar, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik VIII, 1970, str. 107-132.

Arheolo嗅a najdi夊a Slovenije, Ljubljana 1975.

Peter Fister, Arhitektura slovenskih protitur嗅ih taborov, Ljubljana 1975.

Milko Kos, Gradivo za histori鈩o topografijo Slovenije,(za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975.

ネrtomir Zorec, Iz daljne in bli柤je preteklosti Naklega in njegovih vasi, GLAS julij 1976.

Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982.

 

 

 

 


OPOMBE:


[1]    Arheolo嗅a najdi夊a Slovenije, Ljubljana 1975, str. 172.

[2]    Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V. (1201 - 1246), Ljubljana 1928, 嗾. 96.

[3]    Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V. (1201 - 1246), Ljubljana 1928, 嗾. 883.

[4]    Mittheilungen des Historischen Verains fur Krain, 1862, str. 47.

[5]    Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 53 (listina iz 1360).

[6]    Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 53, priloga VI, str. 178, (listina iz 1363).

[7]    Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 53, priloga XI, str. 181, (listina iz 1364).

[8]    Originalno listino hrani Arhiv republike Slovenije v Ljubljani. Listina je bila pe鐶tena z dvema pe鐶toma z grbom, ki pa sta odpadla (izgled grba omenja I. Vrhovnik v Zgodovini dupljanske fare 1885 - 渡izdolu obrnjen tumpast kri梍 - str. 133).

[9]    Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 53 , priloga XII, str. 182, (listina iz 1360).

[10] Josip 姉ntar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 28.

[11] Josip 姉ntar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 28.

[12] Listina 1499: Letopis matice slov. za 1870, letopis mesta kranjskega (788 - 1870), str. 106; listina 1508: prav tam str. 107; listina 1528: prav tam str. 110.

[13] Josip 姉ntar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, str. 164, 166.

[14] Ivan Vrhovnik, Zgodovina dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 133, (Adam Crabath zu Untercryffenberg und Dupplach); Genealo嗅a debla, Arhiv republike Slovenije, rodovnik rodbine Posarelli (Adam Johan Krobath von Riffenberg und Duplach).

[15] Ivan Vrhovnik, Zgodovina dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 133; Zapu夊inski inventar XXXVII P-146, str. 9, Arhiv republike Slovenije, (kupno pismo, kjer je omenjen Adam Crobath, 1639).

[16] V drugih virih kot npr. De枡lna deska podatkov o prenosu lastni嗾va na rodbino Wernegh ne zasledimo.

[17] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134. V De枡lni deski ne zasledimo podatkov o prenosu posestva na vdovo Marijo Posarelli, o 鐺mer trdi Vrhovnik.

[18] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[19] Polonca Vrhunc, S.T.V. Grahovar, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik VIII, 1970, str. 107-132.

[20] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[21] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 141; De枡lna deska, gl. knj. I/441, listine, 1. citronasti kvatern D 10; Zapu夊inski inventar XLV s-232, str. 2/1.

[22] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 141; De枡lna deska, gl. knj. I/441, listine, 2. modri kvatern A8.

[23] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[24] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 141; De枡lna deska, gl. knj. I/441, listine, 1. pepelnati kvatern M 23.

[25] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[26] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 141; De枡lna deska, gl. knj. I/441, listine, 1. pepelnati kvatern M 23.

[27] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[28] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[29] Ivan Vrhovnik, Zgodovina Dupljanske fare, Zgodovina far Ljubljanske 嗅ofije, drugi zvezek: Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Gori嗅e fare, Ljubljana 1885, str. 134.

[30]  Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, str. 141; De枡lna deska, gl. knjiga I/441, listine, 3. modri kvatern H 29.

[31] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, str. 141; De枡lna deska, gl. knjiga I/441, listine, 1. morsko-zeleni kvatern D 22-24.

[32] Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, str. 141; De枡lna deska, gl. knjiga I/441, listine, 6. modri kvatern P 23-26.

 

 

ob喨rnej啾 zgodovina 4

POMEMBNEJ晦 LITERATURA:

Matja Mauser, DUPLJANSKA GRA簡INA - zgodovinski oris, Ljubljana 1985

Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Gorenjska, Lj. 1996, str. 38 - 42

Majda Smole, Gra夊ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 141

Ivan Jaki, Vsi slovenski gradovi, DZS, 1997, str. 99-100

 

  na vrh
prva stran