114
ALOJZIJA MURN
11. - 28. junij 2015
Ljubiteljska slikarka Alojzija Murn je članica likovne skupine KD Dobrava Naklo in se nam na tokratni razstavi predstavlja s portreti, krajinami, vedutami in žanrskimi deli. Njeno navdušenje nad risanjem in slikanjem sega še v čase otroštva in je ni zapustilo vse do danes. Občutek imamo celo, da ji je ta vmesni čas dal možnost, da se sama odkrije in je v njenih delih zaslediti neko rdečo nit, v kateri se skriva njeno veselje do eksperimentiranja in poglabljanja v samo materijo. S prebiranjem mnogih knjig mednarodno priznanih umetnikov ter obiskovanjem domačih in tujih galerij pa širi svoja obzorja in išče navdih za svoja dela.
Tako jo je njena neusahljiva želja po znanju leta 2006 pripeljala v slikarsko šolo Likovni Atelje v Ljubljani, kjer je izkoristila priložnost za učenje študijskega risanja in kasneje slikanja pod vodstvom akademskih slikark Nuše Lapajne in dr. Sladjane Mitrovič. Pridobljeno znanje se odraža v njenih delih, kjer se vidi, da še išče svoj stil. Kljub realizmu, ki je prisoten v večini del, je opaziti določene odmike oz. želje po spoznavanju drugih smeri in možnosti. Tako zasledimo kubistično fazo in pridih impresionizma. Za slikanje uporablja olje ali akril na platnu.
V delih Alojzije Murn prevladujejo slike študij človeških figur in portretov, ki nastajajo po živih modelih. Upodablja tako moške kot ženske like, v sedečem, ležečem položaju ali v gibanju, katerim vdihne življenje. Slika jih v živo, včasih si dodatno pomaga tudi s fotografijo. Vsaka poteza je premišljena, na ta način zajema gibe in izraze za prikaz občutkov in razpoloženja upodobljenca. Nekatera dela so tipično študijska, kjer se vidi, da nosi glavno vlogo sam položaj figure in njena umestitev v prostor. Telesnost je nakazana, a se ne spušča v detajlno izpeljavo. Pri portretih najbolj izstopajo ravno upodobitve avtoričinih hčera, kjer nas prepriča značaj in njihov odnos, ki ga je uspela prenesti na platno, saj se ta dela razlikujejo od drugih portretirancev. Ena od hčera samozavestno zre z doprsnega portreta, druga je med jutranjim prebujanjem še ležeča v postelji ter na drugi sliki sedeča zatopljena v šivanje. Gre za intimne trenutke polne čustvenega naboja, mehkobe, nežnosti, odnosa med materjo in hčerko. Zanimiv pa je tudi portret popotnika v afriških oblačilih, ki nas prepriča s svojim resnim samozavestnim izrazom, držo in atributi kot so: črni lasje, izstopajoče močne obrvi, prefinjena brada in brki, poudarjen nos in mesnate ustnice, kot simbol pravega moškega. Pri portretih ji je torej poleg dobre risarske osnove nadvse pomembna prepoznavnost portretiranca in njegovih karakternih značilnosti.
Pozornost pri figurah namenja tudi obleki in nakitu posameznikov, kar ima simbolen pomen in jih lahko na podlagi le teh umestimo v določen prostor. To lahko vidimo predvsem pri plesalki v modrem. Sicer pa avtorica ne namenja večje pozornosti prostoru in dogajanju okoli figur, zanjo je to sekundarnega pomena in služi le kot spremni prostor, ki je nujen, a se podreja figuri. Tako je ozadje pogosto celo zabrisano ali v nekakšni meglici, skozi katero nam pričara občutek intime, domačnosti, mračnosti ali veselja. Pri upodabljanju figur ali ozadja ne uporablja čistih intenzivnih barv, temveč imamo občutek, da je vse prikazano skozi neko tančico, ki barvam odvzame moč.
Alojzija Murn pa ustvarja tudi krajine, med katerimi prevladujejo obmorska mesta in vedute, ter gre za realistično odslikavanje in iskanje harmonične in kompozicijske rešitve. Značilno za njena dela je, da jih ustvarja v živo in ne prerisuje, saj le tako doživlja oz. spoznava naravo v vsej svoji lepoti in moči. Primera le teh sta veduta Pirana in zaliv izolske marine. Pri prvi je zanimiva zabrisanost ospredja, ki deluje skoraj spokojno in iz katerega zraste mesto, z izrisano arhitekturo, ki nam jo na ta način približa, hkrati poudari osrednje značilne točke mesta Piran in zabriše ostalo, kar se umika v ozadje in le nakazuje obris mesta. Medtem ko pri slednji upodobitvi kompozicije izolske marine v ospredju z impresionističnimi potezami prikaže moč narave z bogatimi krošnjami oljk, ki se nagibajo in vdajajo moči vetra. Osrednjemu delu z abstrahirano nakazano marino in mestom pa prav z jadrnicama vdihne energijo, da zaslutimo utrip pokrajine, ki jo je želela vnesti na platno. Sicer pa posega po nežnih barvnih tonih. Vrhunec krajin je slika vasice na otoku, kjer doseže izrazit barvni kontrast, med oranžno in modro. Prva predstavlja osrednji žareči celinski del, s soncem obsijanega in ožganega travnika. Druga pa morje in dramatično nebo. Prikazan je impresivno dramatičen prizor, ki izžareva moč in nas prevzame zaradi intenzitete barvne palete, hkrati pa nam da slutiti, da se bo nekaj zgodilo.
Na razvoj del Alojzije Murn vpliva tudi slikanje manj zahtevnih žanrskih del z motiviko vzeto iz vsakdanjega življenja in tihožitij, v katerih raziskuje različne kompozicije in odkriva medsebojno igro posameznih elementov, barv, struktur, površin in doživljanja likovnega prostora, iz katerega želi iztisniti vse, kar se da in še več.
Melita Ažman
GORENJSKI GLAS - torek, 16. junij 2015
foto: Matjaž Mauser
114
