45
JANEZ VOVK - rezbar
14. 9. - 4. 10. 2001
Ob rezbarjevem visokem življenskem jubileju in ob njegovem ogromnem umetniškem opusu smo postavili večjo pregledno razstavo njegovega likovnega ustvarjanja. Ob razstavi je izšel tudi obsežnejši katalog, ki je predstavil vpogled v celotno rezbarjevo delo z obsežnejšim orisom, ki ga je prispeval umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin.
Motivni svet Vovkovega kiparjenja, ki obsega predvsen rezbarska dela, je izredno raznolik. Janeza Vovka je zanimal predvsem človek pri raznih opravilih, bodisi kmečkih ali obrtniških. Tako je morda iz domotožja nastala edinstvena zbirka umirajočih ali opuščenih poklicev in oblik kmečkega dela, kot so npr. kolarji, čevljarji, žanjice, mlatiči, kosci, klepači, sejalci, pastirji itn. Spomin na otroštvo je pobudil eno Volkovih najprisrčnejših plastik-Mati, ki mede maslo v pini, z otroci, ki ji pomagajo. Drugi krog motivov zajema upodobitve iz naše literarne dediščine. Med njimi srečamo Desetega brata, Krjavlja, Martina Krpana itn. Med športniki imajo posebno mesto Bloški smučar, Planinec in Lovec. Svetniških oseb je manj, čeprav se je mojster večkrat lotil upodobitve Križanega ali npr. sv. Florijana, zamikal ga je tudi tak ali drugačen partizanski motiv. Najzahtevnejši del vovkovega rezbarstva predstavljajo jaslice. Vovk se je težavnosi tega dela dobro zavedal, saj se je šele na daljše prigovarjanje brata župnika na Primskovem odločil, da jih izrezlja za tamkajšnjo cerkev. Pri njihovi izdelavi se je moral spoprijeti z anatomijo živali in vrsto zelo različnih človeških figur. Ob njih so zopet oživeli Janezovi mladostni vtisi, ki so pripomogli, da je vztrajal in pozneje izdelal vrsto jaslic za Naklo, Ovsiše, Groblje, Stražišče, Brdo pri Lukovici in za Modestovo cerkev v Kranju. Janez Vovk ni ljubil posnetkov, manj ga je utrudila izdelava originala kot dolgočasno posnemanje obstoječe oblike.
dr. Cene Avguštin
odlomek iz kataloga, ki je izšel ob pregledni razstavi
45
